Pojem Vnebovzetje se je ponavadi razlagal kot proces prehajanja v Nebesa – stanje zavesti, v katerega preidemo, ko smo zaključili s svojimi zemeljskimi izkušnjami. Ponavadi je bilo vnebovzetje povezano z idejo smrti in je imelo včasih tudi pomen »Gor, gor in stran!« (Up, up and away.) Jezus je jasno učil, da se vnebovzetje (ali vstajenje, ki je njegov bližnji bratranec) povezuje s Smrtjo. Dokler sam ni v težkih mukah umrl na križu, mu ni bilo dovoljeno (ali si ni dovolil sam) vstopiti v Nebesa. Da je Jezus dosegel to zadnjo stopnjo zavesti, ki jo je doživel na križu, je več let neposredno spoznaval in živel odnos Zunanjih in Notranjih Svetov. Skozi Svoje razumevanje svetov čiste zavesti in njihovega odnosa z zunanjim, fizičnim svetom zvezd in planetov, je bil Jezus sposoben delati čudež za čudežem, saj je spoznal, da sta oba svetova zavesti, in poznal je povezavo med njima.
Vsak čudež je Jezusa peljal bliže k Izviru Življenja – ter bližje dnevu, ko se je lahko odločil za vnebovzetje. Vendar se lahko vprašamo ali je res, da se je Njegovo Vnebovzetje zgodilo po njegovi smrti na križu. Ali ne bi bilo lahko res, da je bil Jezus vnebovzet pri dvanajstih letih, ko je naredil svoj prvi čudež?
Koncept vnebovzetja kot vstajenja od smrti in prihod v Nebesa je krščanski koncept in je običajna definicija v današnjem človeškem svetu. Vendar Življenje ne igra vedno po človeških pravilih. Pravzaprav je razumljivo, da Življenje preizkusi vse možnosti. Tako je mogoče, da se tu na Zemlji postavljajo nova pravila, ki jih vodi nenavadno stanje človeške zavesti v tem trenutku zgodovine. Da se pravila neprenehoma spreminjajo.
Kot rezultat, verjamem da vprašanja kam gre človeštvo- in zakaj – ležijo izven meja naše človeške domišljije v tem času. In kako bomo prišli kamorkoli že gremo, je najverjetneje vprašanje, ki še bolj presega našo domišljijo. Čeprav je bil Jezus vnebovzet tako, da je umrl, ne pomeni, da bomo mi vnebovzeti na enak način. Življenje ima morda drugačen načrt. Zakaj tako mislim? Ker zelo pozorno opazujem življenje na Zemlji, in v zelo kratkem času od leta 1998 so zgodile spremembe, ki jih zelo težko razložim. Prerokbe, ki naj bi se zgodile, se nikoli niso. Celo Y2K (milenijski hrošč, op.p.) se ni nikoli pojavil. Vsak katastrofalen dogodek, ki je bil napovedan, se je približal napovedanemu datum – in se nekako preobrazil v nekaj blagega in bil skoraj neopažen. (Tudi leto 2012 je mimo in se je preobrazilo v nekaj drugega.)
Negotovost – in potencialno presenečenje – ki nas čaka, me spominja na reko, ki teče okoli gore Ute v Koloradu. To je reka Rio Grande, in teče okoli zahodnega vznožja te gore. Vendar je znanost odkrila, da vsakih nekaj sto let, reka spremeni tok in teče okoli vzhodne strani gore Ute. Če bi to, brez da bi predložili znanstven dokaz, omenili ljudem, ki že vse življenje živijo na tej gori, da bo morda nekega dne reka spremenila smer, bi resnično mislili, da smo nori. To bi bilo izven njihovega razumevanja.
Vendar sem prepričan, da se Mati Zemlja pripravlja, da bo poizkusila nekaj prav tako novega z našim procesom vnebovzetja – ali vsaj nekaj kar ni bilo zelo pogosto uporabljeno. Pravzaprav mislim, da se je že začelo. Zdi se mi, da nas je Mati Zemlja premaknila v Četrto Dimenzijo pravočasno, leta 1998, vendar je potem obnovila normalno zunanjo realnost, kot da se ne bi nič zgodilo. Izgledalo naj bi tako, kot da bi reka dejansko spremenila smer, vendar bi jo ljudje, ki so živeli ob njej, še vedno videli, kjer je bila prej. To je edina razlaga, ki jo lahko najdem, ki lahko pokriva vsa doživetja, ki jih imam, in moje opažanje zunanje realnosti.
Povedano drugače, mislim, da smo bili že »vnebovzeti«. To bi vsekakor razložilo spretnosti novih super jasnovidnih otrok, ki se pojavljajo vsepovsod po svetu. Njihova dejanja in sposobnosti absolutno niso iz tri-dimenzionalne realnosti. Hoja skozi zidove ni nekaj, kar se lahko zgodi v Tretji Dimenziji. Sposobnosti kot je ta, in mnoge druge, beleži v znanstvenih časopisih kitajska vlada in tudi druge vlade. In to je le majhen del vsega, kar lahko opazimo danes.
Velike spremembe znotraj nas, nas transformirajo v nekaj novega in drugačnega. In čeprav bo to svet, ki ga običajno povezujemo z vnebovzetjem, mislim, da se nam bo zdel normalen in znan. Imel bo poznan obraz stare Tretje Dimenzije – vendar s popolnoma novim srcem. In če gledamo nazaj, ne glede na to, kako običajno se nam je zdelo takrat, mislim, da bomo spoznali, koliko velikih sprememb se je zgodilo v tako kratkem času. Zaradi tega čutim močno Vznemirjenje in upanje.
Včasih to pozabimo. Vendar sčasoma se vedno zopet spomnimo.
Navsezadnje se zavesa vedno dvigne.