Zen zgodbe izhajajo iz tradicije zen budizma. Odstirajo nam pogled v življenja zen menihov, njihove modrosti in uvidi pa so pogosto razumljivo in enostavno zapisani v obliki kratkih anekdot. Na daljnem Vzhodu so med budističnimi učenci take zgodbe imele pomen podoben pomenu koanov in so služile kot pomoč na poti do samospoznanja. Prepustite se šestim zenovskim zgodbam, ki bodo v vas prižgale iskro zavedanja in čudeža življenja, včasih pa vas bodo pošteno nasmejale…

Tantra je pot razširitve zavesti, ki kot osnovo zahteva v nadaljevanju opisano Bodhiccita stanje uma ter pot Mahayane, kot osnovo budizma. A v sodobnem svetu je pogosto poenostavljena in predstavljena predvsem skozi prizmo fizičnih užitkov, poligamije in lingam/joni masaže. To zelo odstopa od izvornega pomena in namena v budizmu…

Opazujem listje v naravi, ko pozimi visi resignirano visi na tankih vejah, kako se popolnoma preda svojemu navideznemu propadu. Kdor še ni videl drevesa, ki v pomladi zacveti, bi si mislil, da je drevo bolno oz. da je celo umrlo. Pa vendar, spomladi smo lahko priča kako drevo požene nove liste in se reinkarnira nazaj v življenje…

Igranje gonga je edinstvena izkušnja, ki zahteva osredotočenost, namero in razumevanje lastnosti instrumenta.

Nekega dne se je nekdo povzpel na goro, kamor se je zatekla puščavnica, ki je meditirala, in jo vprašal:
“Kaj delaš v tolikšni samoti?”, na kar je odgovorila: “Imam veliko dela.”

Ko je Budizem prišel v Tibet, se je združil z Bonom in prinesel sorodne šamanistične elemente iz Nepala in drugih krajev. Pred nekaj leti sem študiral pri tibetanskem budističnem lami. Med enim od njegovih številnih poučevanj smo se naučili “plesa okostnjakov”. Ko smo vadili, sem si živo predstavljal, kako bi razkosal svoje fizično telo, pustil vse – kožo, lase, mišice in organe – in pustil samo kosti. To je bila globoka meditacija o minljivosti življenja, ki me je nagovarjala, naj se znebim navezanosti, ki mi niso več služile.

Zdelo se je, kot da bi Maharaj-ji hotel odgovoriti, toda namesto tega so se njegove oči zaprle in sedel je popolnoma tiho, popolnoma tiho. Zdelo se je, kot da je popolnoma izginil. V vsem času, kar sem bil z njim, sem ga le nekajkrat prej videl tako nepremično sedeti. Bilo je izjemno močno, kot da bi vse vesolje utihnilo. Nato mu je po licu pritekla solza. Bili smo navdušeni. Po nekaj minutah so se njegove oči napol odprle in z velikim čustvom je tiho rekel:

Egipčanska mistična šola je častila Maat kot simbol uravnovešanja notranjih in zunanjih sil, kar je bil temelj za dosego duhovne rasti in harmonije. Učenje te mistične šole se je osredotočalo na odkrivanje resnice v sebi in svetu ter na uresničevanje pravičnih dejanj v vsakdanjem življenju.

Moj odgovor je bil: “Meditacija ni nekaj, kar se počne. Je nasprotje tega. Meditacija je to, da nekaj nehaš početi.”

Kaj pomeni beseda meditacija?

Sanskrtska beseda “bhavana” bi se lahko prevedla kot: povzročanje obstoja. V tem trenutku obstajate. In vi se tega zavedate. Ste prebujeni v trenutku. Ste v polni pozornosti. Lahko se sprehajate, recitirate mantre, delate jogo, poslušate glasbo, jeste, pijete, pospravljate hišo, se tuširate, bobnate, izvajate obred… Vse, kar vas prebudi v temu trenutku (zdaj), se imenuje »bhavana«. Ali po naše – meditacija.