Opazujem listje v naravi, ko pozimi visi resignirano visi na tankih vejah, kako se popolnoma preda svojemu navideznemu propadu. Kdor še ni videl drevesa, ki v pomladi zacveti, bi si mislil, da je drevo bolno oz. da je celo umrlo. Pa vendar, spomladi smo lahko priča kako drevo požene nove liste in se reinkarnira nazaj v življenje.
Drevo se ne boji spustiti svojih listov, ne boji se ukloniti teži snega, saj ve, da zdaj lahko v miru počiva in se preda. Zdi se mi, kot da se duša drevesa nežno potegne skozi korenine navzdol globoko v zemljo in tam najde svoj mir. Tam se regenerira in »download-a« modrosti, ki jih potrebuje v novi sezoni.
Kaj pa človek?
»Zahodni« človek se že dolgo več ne pojmuje kot del narave oz. se dviguje celo nad njo. Seveda zima ne predstavlja počitka zanj. Še huje, za mnogo ljudi v podjetjih in javnih ustanovah, za umetnike, itd. je december najbolj delovni mesec leta.
Zato si je nujno vzeti čas za umirjanje, poglabljanje v tišino in v temo. Kaj lahko naredim? Delim par predlogov za zimske čase, preden nas preseneti pomlad:
Avtor besedila in slike: Dejan Burgar
Kristali, minerali, kamnine