Moj budistični učitelj mi je podal sledečo zgodbo: “V daljni deželi je živel deček. Blizu dečkovega doma je bila visoka gora, na vrhu vedno pokrita s snegom. Na vrhu gore je bil tudi starodavni samostan, v katerem so živeli stari menihi. Včasih se je deček, ko se je vozil s triciklom po dvorišču, ozrl proti […]
Te jame so skoraj 2 tisoč let uporabljali budistični romarji. Ker so jame težko dostopne in ker obiski uničujejo samo barvo na stenah, so moderni restavratorji in umetniki prerisali vse stenske poslikave na platna. Nekatere poslikave pa so predstavljene kot printi iz visokokvalitetnih fotografij.
Čas je le ideja. Obstaja samo Resničnost. Karkoli mislite, da je, izgleda tako. Če temu rečete čas, je čas. Če temu rečete eksistenca, je eksistenca itd. Potem ko ga poimenujete čas, ga razdelite na dneve in noči, mesece, leta, ure, minute itd. Čas je nepomemben za Pot Spoznanja.
“Ta majhna hiša v gozdu, v kateri smo živeli, se je nahajala na enem najlepših krajev na svetu. Dala nama jo je katoliška cerkev, da lahko v njej ostaneva, dokler želiva. Ničesar nisva imela… a imela sva vse – celo posodo z bencinom. Toda na neki točki nama je, kot sem omenil, začelo zmanjkovati denarja. Ker so naju angeli prosili, naj v času, ko živiva tu v gozdu, ne hodiva v službo in samo nadaljujeva z meditacijo, se je najina zaloga denarja vedno manjšala…”
Kristali, minerali, kamnine